institut-za-ekologijo@eko-kolektiv.si

inštitut

za

ekologijo.

Inštitut za ekologijo je zasebni zavod, ki je bil ustanovljen z namenom, da bo pokrival družboslovne vidike okoljskih problemov v Sloveniji, kar je v 90-ih letih izvajal preko raziskovalnih nalog v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan (demokratizacija energetske arene), Fakulteto za družbene vede (okoljske NVO), preko projektov v energetski areni v sodelovanju z Družbo Pristop (družbeni vidik strokovnih podlag za nameščanje čistilnih naprav na TEŠ 4. in 5. bloka), Pravno fakulteto in drugimi. V sodelovanju s FDV in FF je sooblikoval družboslovne strokovne podlage za iskanje lokacije za odlagališče NSRAO, v naslednjem desetletju se je aktivnost preusmerila na implementacijo IKT v politični prostor in razvijanje e-demokracije, tako znotraj okoljskega nevladnega sektorja, občin kot v IP Evropskega parlamenta v Sloveniji (v sodelovanju s FDV, CNVOS, REC), o e-volitvah pa s sodelovanju z PF in Ministrstvom za javno upravo. 

Na področju okoljskega ozaveščanja sta bila najbolj javno odmevna projekta »Zemlja, pogled z neba« (2005) in Živi (2008), svetovni razstavi za promocijo trajnostnega razvoja. Bil je tudi nosilec vrste manjših okoljskih, izobraževalnih in promocijskih projektov predvsem na področju okoljevarstva in demokracije (Arhuška konvencija). V zadnjih nekaj letih je oblikoval bogato e-knjižnico s področja politične ekologije. Inštitut združuje profesorje, mlade raziskovalce, doktorske in druge študente, ki imajo interes raziskovanja znotraj polja politične ekologije.

raziskovalni

projekti:

kritična diskurzivna študija o prekariatu

naročnik: Inštitut za študije prekariata

obdobje trajanja raziskave: november 2016- marec 2017

študija je dostopna na naročniku.

Predmet študije so intervjuji o prekariatu, narejeni s posamezniki, ki zasedajo/so zasedali različne družbene pozicije in opravljajo odgovorne politične funkcije; intervjuji so nastajali konec leta 2016 in v začetku leta 2017 in so bili sproti objavljeni in javno dostopni na spletni strani Inštituta za študije prekariata (spehnakruhu.com).  Polstrukturirani intervjuji segajo z vprašanji na različna področja; izpostavljene pa so bile tematike s področja dela posameznega intervjuvanca, nekaj tematik pa je bilo vsem intervjujem skupno; med drugim je bilo vsem zastavljeno vprašanje o prekariatu, njihovem organiziranju in četrti industrijski revoluciji; to so tudi osrednje topike študije.

politično-ekološka raziskava o deliberativnem oblikovanju okvirja za trajnostno rabo prostora

naročnik: Voka Snaga, javno podjetje

obdobje poteka raziskave: oktober 2018-junij 2019

študija je dostopna pri naročniku.

Raziskava o omejitvah rabe prostora zaradi potencialnega vira pitne vode je nastala v okviru projekta Proline-CE (Učinkovite prakse upravljanja s prostorom z vključevanjem zaščite vodnih virov in negradbenih protipoplavnih ukrepov). Gre za transnacionalni projekt, v katerega sta na območju Slovenije vključeni Javno podjetje VOKA SNAGA ter Univerza v Ljubljani (Naravoslovno-tehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Biotehniška fakulteta). Osnovni cilj projekta je izdelava meddržavnih smernic za trajnostno rabo prostora z upoštevanjem ukrepov za trajnostno upravljanje s sušo in poplavami z namenom varovanja virov pitne vode. Nov povezovalni in participativni pristop upravljanja z prostorom vsebuje sodelovanje akterjev in odločevalcev vse od začetka procesa načrtovanja rabe prostora, kar bo predvidoma pripomoglo k večji stopnji ozaveščenosti in medinstituticionalnega sodelovanja. Predstavitve primerov dobre prakse upravljanja s prostorom z vidika varovanja pitne vode  in obvladovanja poplav, ki bodo izvedena na posameznih pilotnih območjih, bodo dopolnile znanje in dvignile ozaveščenost ter bodo v pomoč akterjem v procesih odločanja.

analiza ovir v odločevalskem procesu pri prehodu na trajnostno gradnjo na osnovi intervjujev in predlogi sprememb na ravni polisi, politi in politike

naročnik: Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Štefan

obdobje poteka raziskave: september 2019-december 2020

študija je dostopna pri naročniku.

LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbuja izvajanje ukrepov, na podlagi izvedbe katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V sklopu politično-ekološke raziskave bo ekipa strokovnih sodelavcev Inštituta za ekologijo opravila 40 intervjujev z akterji, ki v sferah stroke, javnosti in politike delujejo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvedbe prehoda iz celostne energetske prenove v trajnostno prenovo stavb. Namen raziskave je dizajniranje novih komunikacijskih form kot temelja posvetovalnemu procesu,  ki bo akterjem omogočil deliberativno rekonceptualizacijo vprašanja prehoda k trajnostni gradnji ter njegovega načrtovanja in implementacije.

raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP

naročnik: Center za energetsko učinkovitost,  Inštitut Jožef Štefan

obdobje poteka raziskave: oktober 2017- junij 2018

študija je dostopna pri naročniku.

Raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP je nastal v okviru projekta Slovenska podnebna pot do sredine stoletja LIFE ClimatePath2050, ki ga vodi Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. Rezultati analize dopolnjujejo ugotovitve poročila Strokovne podlage za Drugo poročilo o izvajanju OP TGP-2020, Končno poročilo, drugi del Predlog Drugega poročila o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 z vidika identificiranja kadrovskih, komunikacijskih, sistemsko-pravnih in strokovnih problemov javnih institucij, ki so vključene v izvajanje ukrepov OP TGP.

V raziskavi se je skupina raziskovalcev osredotočila na problem implementacije ukrepov okoljske birokracije, ki deluje v različnih javnih institucijah. V ospredju je bilo vprašanje, kako zmanjšati implementacijski primanjkljaj in dvigniti učinkovitost njihovega delovanja. Ker razloge za to ni mogoče iskati le v neposrednem delovanju same okoljske birokracije, njeni zavzetosti za delo, njeni usposobljenosti, vodenju, delovnih strategijah ipd., torej na »subjektni« ravni, temveč tudi v sistemskih, pravnih in finančnih razmerah, v katerih delajo, ki pa jih s svojimi odločitvami vzpostavljajo odločevalci, torej na »objektivni« ravni, bomo odprli tudi to raven za premislek.  Razloge za implementacijski primanjkljaj pa moramo iskati tudi v posebnem tipu okoljskega diskurza, t.j. administrativnem racionalizmu, ki usmerja delovanje tako okoljske birokracije kot odločevalcev in ki se skozi njuno delovanje tudi bolj ali manj učinkovito udejanja, torej v formi mentis, v njeni notranji strukturi, omejitvah in zapovedih, ki jih predpisuje  in dopušča obema vrstama subjektov.

politično-ekološka raziskava o deliberativnem oblikovanju okvirja za trajnostno rabo prostora z namenom zaščite naravnega vira pitne vode kot medgeneracijske skupnine

naročnik: Voka Snaga, javno podjetje

obdobje poteka raziskave: oktober 2018-junij 2019

študija je dostopna na naročniku.

Cilj projekta CAMARO-D (“Sodelovanje deležnikov pri uvajanju naprednih praks gospodarjenja s prostorom z vidika vplivov na vodni režim v povodju Donave”) je razviti celovita priporočila in predloge za napredne strateške usmeritve za izdelavo in izvajanje prostorskih načrtov, ki bodo upoštevali zakonitosti posameznega porečja. Obstoječa intenzivna raba prostora ima namreč pogosto posledice in negativne vplive na vode. V okviru projekta se z vključevanjem deležnikov in interesnih skupin izdeluje transnacionalne smernice z namenom usmeritve odločevalce na posameznem območju v sodelovanje in upoštevanje različnih rab prostora (upravljanje z vodami, javna oskrba s pitno vodo, kmetijstvo, gospodarjenje z gozdom, varovanje narave in prostorsko načrtovanje), kar vodi v izboljšanje obstoječe zaščite vodnih virov in boljšo zaščito pred poplavami. Pilotno območje projekta je porečje reke Iške in vodonosnik Iškega vršaja (vodarna Brest). Na projektu CAMARO-D smo sodelovali pod okriljem JP VO-KA SNAGA.

kritična diskurzivna študija o prekariatu

naročnik: Inštitut za študije prekariata

obdobje trajanja raziskave: november 2016- marec 2017

študija je dostopna na naročniku.

Predmet študije so intervjuji o prekariatu, narejeni s posamezniki, ki zasedajo/so zasedali različne družbene pozicije in opravljajo odgovorne politične funkcije; intervjuji so nastajali konec leta 2016 in v začetku leta 2017 in so bili sproti objavljeni in javno dostopni na spletni strani Inštituta za študije prekariata (spehnakruhu.com).  Polstrukturirani intervjuji segajo z vprašanji na različna področja; izpostavljene pa so bile tematike s področja dela posameznega intervjuvanca, nekaj tematik pa je bilo vsem intervjujem skupno; med drugim je bilo vsem zastavljeno vprašanje o prekariatu, njihovem organiziranju in četrti industrijski revoluciji; to so tudi osrednje topike študije.

raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP

naročnik: Center za energetsko učinkovitost,  Inštitut Jožef Štefan

obdobje poteka raziskave: oktober 2017- junij 2018

študija je dostopna pri naročniku.

Raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP je nastal v okviru projekta Slovenska podnebna pot do sredine stoletja LIFE ClimatePath2050, ki ga vodi Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. Rezultati analize dopolnjujejo ugotovitve poročila Strokovne podlage za Drugo poročilo o izvajanju OP TGP-2020, Končno poročilo, drugi del Predlog Drugega poročila o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 z vidika identificiranja kadrovskih, komunikacijskih, sistemsko-pravnih in strokovnih problemov javnih institucij, ki so vključene v izvajanje ukrepov OP TGP.

V raziskavi se je skupina raziskovalcev osredotočila na problem implementacije ukrepov okoljske birokracije, ki deluje v različnih javnih institucijah. V ospredju je bilo vprašanje, kako zmanjšati implementacijski primanjkljaj in dvigniti učinkovitost njihovega delovanja. Ker razloge za to ni mogoče iskati le v neposrednem delovanju same okoljske birokracije, njeni zavzetosti za delo, njeni usposobljenosti, vodenju, delovnih strategijah ipd., torej na »subjektni« ravni, temveč tudi v sistemskih, pravnih in finančnih razmerah, v katerih delajo, ki pa jih s svojimi odločitvami vzpostavljajo odločevalci, torej na »objektivni« ravni, bomo odprli tudi to raven za premislek.  Razloge za implementacijski primanjkljaj pa moramo iskati tudi v posebnem tipu okoljskega diskurza, t.j. administrativnem racionalizmu, ki usmerja delovanje tako okoljske birokracije kot odločevalcev in ki se skozi njuno delovanje tudi bolj ali manj učinkovito udejanja, torej v formi mentis, v njeni notranji strukturi, omejitvah in zapovedih, ki jih predpisuje  in dopušča obema vrstama subjektov.

politično-ekološka raziskava o deliberativnem oblikovanju okvirja za trajnostno rabo prostora

naročnik: Voka Snaga, javno podjetje

obdobje poteka raziskave: oktober 2018-junij 2019

študija je dostopna pri naročniku.

Raziskava o omejitvah rabe prostora zaradi potencialnega vira pitne vode je nastala v okviru projekta Proline-CE (Učinkovite prakse upravljanja s prostorom z vključevanjem zaščite vodnih virov in negradbenih protipoplavnih ukrepov). Gre za transnacionalni projekt, v katerega sta na območju Slovenije vključeni Javno podjetje VOKA SNAGA ter Univerza v Ljubljani (Naravoslovno-tehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Biotehniška fakulteta). Osnovni cilj projekta je izdelava meddržavnih smernic za trajnostno rabo prostora z upoštevanjem ukrepov za trajnostno upravljanje s sušo in poplavami z namenom varovanja virov pitne vode. Nov povezovalni in participativni pristop upravljanja z prostorom vsebuje sodelovanje akterjev in odločevalcev vse od začetka procesa načrtovanja rabe prostora, kar bo predvidoma pripomoglo k večji stopnji ozaveščenosti in medinstituticionalnega sodelovanja. Predstavitve primerov dobre prakse upravljanja s prostorom z vidika varovanja pitne vode  in obvladovanja poplav, ki bodo izvedena na posameznih pilotnih območjih, bodo dopolnile znanje in dvignile ozaveščenost ter bodo v pomoč akterjem v procesih odločanja.

politično-ekološka raziskava o deliberativnem oblikovanju okvirja za trajnostno rabo prostora z namenom zaščite naravnega vira pitne vode kot medgeneracijske skupnine

naročnik: Voka Snaga, javno podjetje

obdobje poteka raziskave: oktober 2018-junij 2019

študija je dostopna na naročniku.

Cilj projekta CAMARO-D (“Sodelovanje deležnikov pri uvajanju naprednih praks gospodarjenja s prostorom z vidika vplivov na vodni režim v povodju Donave”) je razviti celovita priporočila in predloge za napredne strateške usmeritve za izdelavo in izvajanje prostorskih načrtov, ki bodo upoštevali zakonitosti posameznega porečja. Obstoječa intenzivna raba prostora ima namreč pogosto posledice in negativne vplive na vode. V okviru projekta se z vključevanjem deležnikov in interesnih skupin izdeluje transnacionalne smernice z namenom usmeritve odločevalce na posameznem območju v sodelovanje in upoštevanje različnih rab prostora (upravljanje z vodami, javna oskrba s pitno vodo, kmetijstvo, gospodarjenje z gozdom, varovanje narave in prostorsko načrtovanje), kar vodi v izboljšanje obstoječe zaščite vodnih virov in boljšo zaščito pred poplavami. Pilotno območje projekta je porečje reke Iške in vodonosnik Iškega vršaja (vodarna Brest). Na projektu CAMARO-D smo sodelovali pod okriljem JP VO-KA SNAGA.

analiza ovir v odločevalskem procesu pri prehodu na trajnostno gradnjo na osnovi intervjujev in predlogi sprememb na ravni polisi, politi in politike

naročnik: Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Štefan

obdobje poteka raziskave: september 2019-december 2020

študija je dostopna pri naročniku.

LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbuja izvajanje ukrepov, na podlagi izvedbe katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V sklopu politično-ekološke raziskave bo ekipa strokovnih sodelavcev Inštituta za ekologijo opravila 40 intervjujev z akterji, ki v sferah stroke, javnosti in politike delujejo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvedbe prehoda iz celostne energetske prenove v trajnostno prenovo stavb. Namen raziskave je dizajniranje novih komunikacijskih form kot temelja posvetovalnemu procesu,  ki bo akterjem omogočil deliberativno rekonceptualizacijo vprašanja prehoda k trajnostni gradnji ter njegovega načrtovanja in implementacije.

kritična diskurzivna študija o prekariatu

naročnik: Inštitut za študije prekariata

obdobje trajanja raziskave: november 2016- marec 2017

študija je dostopna na naročniku.

Predmet študije so intervjuji o prekariatu, narejeni s posamezniki, ki zasedajo/so zasedali različne družbene pozicije in opravljajo odgovorne politične funkcije; intervjuji so nastajali konec leta 2016 in v začetku leta 2017 in so bili sproti objavljeni in javno dostopni na spletni strani Inštituta za študije prekariata (spehnakruhu.com).  Polstrukturirani intervjuji segajo z vprašanji na različna področja; izpostavljene pa so bile tematike s področja dela posameznega intervjuvanca, nekaj tematik pa je bilo vsem intervjujem skupno; med drugim je bilo vsem zastavljeno vprašanje o prekariatu, njihovem organiziranju in četrti industrijski revoluciji; to so tudi osrednje topike študije.

politično-ekološka raziskava o deliberativnem oblikovanju okvirja za trajnostno rabo prostora

naročnik: Voka Snaga, javno podjetje

obdobje poteka raziskave: oktober 2018-junij 2019

študija je dostopna pri naročniku.

Raziskava o omejitvah rabe prostora zaradi potencialnega vira pitne vode je nastala v okviru projekta Proline-CE (Učinkovite prakse upravljanja s prostorom z vključevanjem zaščite vodnih virov in negradbenih protipoplavnih ukrepov). Gre za transnacionalni projekt, v katerega sta na območju Slovenije vključeni Javno podjetje VOKA SNAGA ter Univerza v Ljubljani (Naravoslovno-tehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Biotehniška fakulteta). Osnovni cilj projekta je izdelava meddržavnih smernic za trajnostno rabo prostora z upoštevanjem ukrepov za trajnostno upravljanje s sušo in poplavami z namenom varovanja virov pitne vode. Nov povezovalni in participativni pristop upravljanja z prostorom vsebuje sodelovanje akterjev in odločevalcev vse od začetka procesa načrtovanja rabe prostora, kar bo predvidoma pripomoglo k večji stopnji ozaveščenosti in medinstituticionalnega sodelovanja. Predstavitve primerov dobre prakse upravljanja s prostorom z vidika varovanja pitne vode  in obvladovanja poplav, ki bodo izvedena na posameznih pilotnih območjih, bodo dopolnile znanje in dvignile ozaveščenost ter bodo v pomoč akterjem v procesih odločanja.

analiza ovir v odločevalskem procesu pri prehodu na trajnostno gradnjo na osnovi intervjujev in predlogi sprememb na ravni polisi, politi in politike

naročnik: Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Štefan

obdobje poteka raziskave: september 2019-december 2020

študija je dostopna pri naročniku.

LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbuja izvajanje ukrepov, na podlagi izvedbe katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V sklopu politično-ekološke raziskave bo ekipa strokovnih sodelavcev Inštituta za ekologijo opravila 40 intervjujev z akterji, ki v sferah stroke, javnosti in politike delujejo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvedbe prehoda iz celostne energetske prenove v trajnostno prenovo stavb. Namen raziskave je dizajniranje novih komunikacijskih form kot temelja posvetovalnemu procesu,  ki bo akterjem omogočil deliberativno rekonceptualizacijo vprašanja prehoda k trajnostni gradnji ter njegovega načrtovanja in implementacije.

raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP

naročnik: Center za energetsko učinkovitost,  Inštitut Jožef Štefan

obdobje poteka raziskave: oktober 2017- junij 2018

študija je dostopna pri naročniku.

Raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP je nastal v okviru projekta Slovenska podnebna pot do sredine stoletja LIFE ClimatePath2050, ki ga vodi Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. Rezultati analize dopolnjujejo ugotovitve poročila Strokovne podlage za Drugo poročilo o izvajanju OP TGP-2020, Končno poročilo, drugi del Predlog Drugega poročila o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 z vidika identificiranja kadrovskih, komunikacijskih, sistemsko-pravnih in strokovnih problemov javnih institucij, ki so vključene v izvajanje ukrepov OP TGP.

V raziskavi se je skupina raziskovalcev osredotočila na problem implementacije ukrepov okoljske birokracije, ki deluje v različnih javnih institucijah. V ospredju je bilo vprašanje, kako zmanjšati implementacijski primanjkljaj in dvigniti učinkovitost njihovega delovanja. Ker razloge za to ni mogoče iskati le v neposrednem delovanju same okoljske birokracije, njeni zavzetosti za delo, njeni usposobljenosti, vodenju, delovnih strategijah ipd., torej na »subjektni« ravni, temveč tudi v sistemskih, pravnih in finančnih razmerah, v katerih delajo, ki pa jih s svojimi odločitvami vzpostavljajo odločevalci, torej na »objektivni« ravni, bomo odprli tudi to raven za premislek.  Razloge za implementacijski primanjkljaj pa moramo iskati tudi v posebnem tipu okoljskega diskurza, t.j. administrativnem racionalizmu, ki usmerja delovanje tako okoljske birokracije kot odločevalcev in ki se skozi njuno delovanje tudi bolj ali manj učinkovito udejanja, torej v formi mentis, v njeni notranji strukturi, omejitvah in zapovedih, ki jih predpisuje  in dopušča obema vrstama subjektov.

politično-ekološka raziskava o deliberativnem oblikovanju okvirja za trajnostno rabo prostora z namenom zaščite naravnega vira pitne vode kot medgeneracijske skupnine

naročnik: Voka Snaga, javno podjetje

obdobje poteka raziskave: oktober 2018-junij 2019

študija je dostopna na naročniku.

Cilj projekta CAMARO-D (“Sodelovanje deležnikov pri uvajanju naprednih praks gospodarjenja s prostorom z vidika vplivov na vodni režim v povodju Donave”) je razviti celovita priporočila in predloge za napredne strateške usmeritve za izdelavo in izvajanje prostorskih načrtov, ki bodo upoštevali zakonitosti posameznega porečja. Obstoječa intenzivna raba prostora ima namreč pogosto posledice in negativne vplive na vode. V okviru projekta se z vključevanjem deležnikov in interesnih skupin izdeluje transnacionalne smernice z namenom usmeritve odločevalce na posameznem območju v sodelovanje in upoštevanje različnih rab prostora (upravljanje z vodami, javna oskrba s pitno vodo, kmetijstvo, gospodarjenje z gozdom, varovanje narave in prostorsko načrtovanje), kar vodi v izboljšanje obstoječe zaščite vodnih virov in boljšo zaščito pred poplavami. Pilotno območje projekta je porečje reke Iške in vodonosnik Iškega vršaja (vodarna Brest). Na projektu CAMARO-D smo sodelovali pod okriljem JP VO-KA SNAGA.

Inštitut za ekologijo soustvarja ekološko zbirko Oikos, sodeluje pri organizaciji Mednarodne poletne šole politične ekologije in redno sodeluje z Eko kolektivom, med drugim na projektih: Mladi za boljše okolje 3 in Trajnostne stanovanjske rešitve za mlade.