Transdisciplinarna preiskava bioremediacijskih praks pri reševanju problema kontaminiranih območij v Sloveniji

Projekt se osredotoča na problem degradacije okolja zaradi kontaminacije z različnimi snovmi. Pri reševanju te pereče okoljske, ekološke in družbene problematike je bila kot trajnostna biotehnološka inovacija prepoznana bioremediacija, ki temelji na neinvazivnih sonaravnih metodah dekontaminacije, ki dolgoročno prispevajo k izboljšanju okolja in skupnosti, ki v njem biva. Gre za v slovenskem okolju neprepoznano, neuveljavljeno in neregulirano področje, ki nosi velike potenciale za povezovanje stroke in skupnosti ter razvoj javni politik.

Projekt upošteva kompleksnost in večdimenzionalnost reševanja okoljskih problemov, zato vzpostavlja interdisciplinaren pristop, ki omogoča celosten vpogled v problematiko. Z ozirom na oblikovanje okoljsko in družbeno pravičnih, dolgoročnih in učinkovitih rešitev, nagovarja različne sfere in akterje ter teži k vzpostavitvi prostora za oblikovanje politik, ki sočasno z implementacijo biotehnologij razvija družbene inovacije na ekološki in demokratičen način

Transdisciplinarna preiskava bioremediacijskih praks pri reševanju problema kontaminiranih območij v Sloveniji

Projekt se osredotoča na problem degradacije okolja zaradi kontaminacije z različnimi snovmi. Pri reševanju te pereče okoljske, ekološke in družbene problematike je bila kot trajnostna biotehnološka inovacija prepoznana bioremediacija, ki temelji na neinvazivnih sonaravnih metodah dekontaminacije, ki dolgoročno prispevajo k izboljšanju okolja in skupnosti, ki v njem biva. Gre za v slovenskem okolju neprepoznano, neuveljavljeno in neregulirano področje, ki nosi velike potenciale za povezovanje stroke in skupnosti ter razvoj javni politik.

Projekt upošteva kompleksnost in večdimenzionalnost reševanja okoljskih problemov, zato vzpostavlja interdisciplinaren pristop, ki omogoča celosten vpogled v problematiko. Z ozirom na oblikovanje okoljsko in družbeno pravičnih, dolgoročnih in učinkovitih rešitev, nagovarja različne sfere in akterje ter teži k vzpostavitvi prostora za oblikovanje politik, ki sočasno z implementacijo biotehnologij razvija družbene inovacije na ekološki in demokratičen način

POLITIČNO-EKOLOŠKA ŠTUDIJA

Shema: Razvoj trajnostnostnega gospodarskega modela z uporabo saprofitnih gliv

Saprofitne glive je zaradi njihove sposobnosti razgradnje kompleksnih organskih snovi mogoče gojiti na različnih skupinah odpadkov, predvsem stranskih proizvodih kmetijske ter živilsko-predelovalne industrije. Omenjene odpadke je brez uporabe glivnih encimov izjemno težko razgraditi in predelati, zato so najpogosteje odvrženi ali sežgani, obe praksi pa predstavljata pereč okoljski problem, saj povzročata degradacijo okolja. Ker pa ti odpadki predstavljajo primeren substrat za vzgojo gliv, je mogoče na njih pridelati prehranske produkte (Šampinjone, Ostrigarje, Šitake itd.) in hkrati predelati substrat do te mere, da ga je možno nadalje uporabiti – za gnojenje kmetijskih površin, pripravo biokompozitov za gradnjo, mikofiltracijo vod,  kot vhodni material za sintezo bioplina ter, ob dodatku svežega substrata, za nadaljnjo gojenje drugih vrst gliv, s čimer je snovni krog sklenjen. Prav tako pa je pridelane gobe, poleg prehranskih namenov, možno uporabiti za pripravo trajnostnih materialov kot sta usnje in biostiropor. V primeru, da gojimo zdravilne glive, ki pa niso jedilne  (Svetlikava pološčenka, Pisana ploskocevka) je možno te uporabiti za izolacijo zdravilnih učinkovin, ki jih uporabimo pri izdelavi prehranskih dopolnil in zdravil naravnega izvora.

biotehnološka študija

Shema: Ilustracija snovnega kroga z uporabo saprotrofnih gliv

Različne ostanke primarne kmetijske proizvodnje in ostanke prehranske industrije lahko z različnimi postopki predelamo v substrate, ki so primerni za  vzgojo plodišč jedilnih in medicinskih gob. Trosnjake uporabimo lahko tržimo ali predelamo v druge izdelke z višjo dodano vrednostjo. Ostanke ekstrakcij in izrabljene substrate, lahko odložimo na njive v predelani (kompostiranje) ali  nepredelani obliki, kot v obeh primerih kot organsko gnojilo. Izrabljene substrate lahko tudi  uporabimo kot dopolnilni del rastlinske čistilne naprave za izvedbo mikofiltracije, ki poveča njeno učinkovitos in kapaciteto.  Kot substrat  z dodatki so lahko uporabljeni izrabljeni, z miceliji Mavrahov (Morchella spp.) inokulirani v vzgojne grebene odloženi substrati. Grebeni po koncu svoje “rodne dobe”, vsebujejo kvalitetno organsko prst oz. humus, ki ga lahko uporabimo za proizvodnjo trajnic, zelenjadnic ali pa za bogatitev zemljišč z organsko snovjo.

GEOGRAFSKA študija

V okviru geografskega dela študije smo se osredotočili na posamezna onesnažila in prostorske vzorce onesnaženosti tal v Sloveniji. Ključno raziskovalno področje so bile predvsem anorganske nevarne snovi (težke kovine), katere presegajo t.i. opozorilno in kritično vrednost, torej snovi, ki se zaradi vplivov človeka pojavljajo v (pre)velikih količinah ter je zato na degradiranih območjih potrebno takojšnje ukrepanje. Manjši poudarek smo namenili tudi preučevanju organskih nevarnih snovi, vendar te na območju Slovenije redko presegajo opozorilno vrednost. 

STROKOVNI POSVET

Onstran rižote z gobami: z glivami do ekološke demokracije