Trajnostne stanovanjske rešitve za mlade: razvojne usmeritve in vloge civilnodružbenih organizacij

ključni koncepti in temeljna literatura
pregled diskurzov in akterjev
diskurzi v lokalnem okolju
intervjuji
posvet

Projekt naslavlja problem pomanjkanja državne stanovanjske politike, ki bi zagotovila cenovno ugodna in celostno-trajnostna stanovanja mladim v Sloveniji. Pariški podnebni sporazum in strateške usmeritve EU predvidevajo stanovanjsko politiko, ki bo upoštevala načela trajnostnosti, stanovanjski problem pa je v Slovenskem javnem prostoru pretežno razumljen zgolj kot socialno vprašanje, ne pa (tudi) kot vprašanje podnebne in okoljske pravičnosti ter prevladujočega in možnih drugih razvojnih konceptov in usmeritev. 

Vključevanje nevladnih in civilnodružbenih organizacij na eni strani ter lekcij iz zgodnjih primerov ali poskusov družbene in ekološke inovacije v Slovenij (ki trenutno niso sistemsko podprti ali povezani) na drugi v procese oblikovanja politik in drugih normativnih ali finančnih okvirjev lahko predstavlja enega temeljev tako lokalne kot širše (državne) uveljavitve oziroma postopne institucionalizacije novih razvojnih usmeritev, kot sta močna ekološka modernizacija in odrast, ki predstavljata vsebinski izhodišči projekta.

Trajnostne stanovanjske rešitve za mlade: razvojne usmeritve in vloge civilnodružbenih organizacij

ključni koncepti in temeljna literatura
pregled diskurzov in akterjev
diskurzi v lokalnem okolju
intervjuji
posvet

Projekt naslavlja problem pomanjkanja državne stanovanjske politike, ki bi zagotovila cenovno ugodna in celostno-trajnostna stanovanja mladim v Sloveniji. Pariški podnebni sporazum in strateške usmeritve EU predvidevajo stanovanjsko politiko, ki bo upoštevala načela trajnostnosti, stanovanjski problem pa je v Slovenskem javnem prostoru pretežno razumljen zgolj kot socialno vprašanje, ne pa (tudi) kot vprašanje podnebne in okoljske pravičnosti ter prevladujočega in možnih drugih razvojnih konceptov in usmeritev. 

Vključevanje nevladnih in civilnodružbenih organizacij na eni strani ter lekcij iz zgodnjih primerov ali poskusov družbene in ekološke inovacije v Slovenij (ki trenutno niso sistemsko podprti ali povezani) na drugi v procese oblikovanja politik in drugih normativnih ali finančnih okvirjev lahko predstavlja enega temeljev tako lokalne kot širše (državne) uveljavitve oziroma postopne institucionalizacije novih razvojnih usmeritev, kot sta močna ekološka modernizacija in odrast, ki predstavljata vsebinski izhodišči projekta.

KLJUČNI koncepti

in temeljna literatura

Seznam obsega ključne koncepte identificirane tekom projekta in služi kot podpora pri razvoju vsebinskega in teoretskega okvirja. Naslavlja problem nepovezanosti stanovanjskih in zelenih problematik, s ciljem preučevanja stičišč med različnimi koncepti razvoja, stanovanjsko problematiko in podnebno pravičnostjo ter strnitve konceptov, ki so se pojavili kot ključni za naš projekt. Spodaj izpostavljeni koncepti so sicer medsebojno prepleteni, vendar so z namenom večje strukturiranosti razdeljeni na več sklopov.

Skupnine in trajnostno bivanje

Začetni sklop ključnih konceptov povezuje koncept skupnine in trajnostnega bivanja.

Dobrina (npr. stanovanje, vrt, podjetje) postane skupnina takrat, ko je v lasti skupnosti, ki jo kolektivno upravlja in uporablja (D’Alisa in drugi, 2015).

Koncept se v prebrani literaturi večinoma uporablja na sledeča načina: i) kot opis porasta iniciativ, ki se zavzemajo za so-bivanje, ii) kot konceptualna ideja preobrazbe sedanjega modela bivanja, kjer gre primarno za lastništvo in najemanje na trgu, v model, ki je demokratiziran in upravljan s strani prebivalcev (The Urban Commons of Culture, 2018).

V Splošni dekleraciji človekovih pravic 25. člen navaja: “Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.” (Splošna dekleracija človekovih pravic, 2018).

Nastopajo predvsem v obliki javnih dobrin ali storitev kot so npr. šole, transporta, zdravstva in javnih prostorov za interakcijo. Za razliko od ruralnih skupnin se najbolj razlikujejo po tem, da se odvijajo v nasičenih prostorih, kjer se odvija boj za kapitalsko investicijo, interakcija pa poteka predvsem med neznanci (Nonini, 2017).

V današnjem neoliberalnem sistemu je hrana dojeta zgolj kot potrošno blago. Koncept hrane kot skupnine pomeni, da je izvzeta iz današnje tržne logike. Obstaja veliko načinov za uresničevanje tega koncepta; države po svetu praktično niso aktivne, vendar obstaja ogromno zelo heterogenih gibanj/organizacij, predvsem na lokalni ravni, ki spodbujajo ta način dojemanja hrane npr. Gibanja za trajnostno pridelavo hrane, zadruge, platforme za bolj neposredne povezave med potrošnikom in kmetov itd. Ni pomembno le, da so ljudi “siti” (ne zgolj kalorična vrednost hrane), hrana mora biti kvalitetna, upoštevati mora lokalne tradicije/navade/kulture, proizvodnja pa mora biti trajnostna in z mislijo na prihodnje generacije (Vivero-Pol, J.L., 2019).

Termin je mogoče definirati kot prepoznavanje in preučevanje političnih, socialnih in zgodovinskih povezav med nadvlado nad ženskami in izkoriščanjem narave. Konceptualni začetki ekofeminizma segajo v čas Simone de Beauvoir, ki je leta 1952 v delu Drugi spol izpostavila, da tako ženska kot tudi narava, nastopata kot drugi (tj. manjvreden, sekundarnega pomena) napram moškemu subjektu, ki predstavlja absolutno (Glazebrook, 2014).

Alternativni modeli ekonomije in vladovanja (governance)

Drugi sklop povezuje alternativne modele ekonomije in vladovanja, s katerimi smo se srečevali tekom projekta.

Odrast je družbeno-politični projekt, ki poziva k življenju v okviru okoljskih zmožnosti, kjer kopičenje materialnih dobrin ne bo več zavzemalo ključne vloge (Focus, b.d.).

Za potrebe projekta je termin obravnavan kot krovni koncept, ki zajema števila področja (transport, bivanje, prehranjevanje, energetika), kjer je mogoče zmanjšati potrošnjo in proizvodnjo ter se posluževati bolj trajnostnih virov in delitvenih shem.

Način gospodarstva, ki se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov.

Koncept je mogoče opredeliti kot vrsto ekonomije, ki temelji na načelu solidarnostne izmenjave, njen cilj pa je doseči dostojne življenjske pogoje za vse prebivalce sveta, kar de facto pomeni spremembo trenutnega družbenega in gospodarskega sistema (Sustainable and solidarity economy, b.d.)

Tovrsten koncept se v literaturi pojavlja tudi pod drugimi imeni kot so: delitvena ekonomija, peer-to-peer ekonomija, ekonomija souporabe ipd. Ekonomijo delitve je mogoče opredeliti kot dostop do različnih dobrin in storitev, ki jih posameznik potrebuje, brez, da bi si jih lastil (Orsi, 2012).

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit. Optio, neque qui velit. Magni dolorum quidem ipsam eligendi, totam, facilis laudantium cum accusamus ullam voluptatibus commodi numquam, error, est. Ea, consequatur.

Kritizirani koncepti

Ta sklop ključnih konceptov se ukvarja z ovirami, ki smo jih srečevali na konceptualni ravni oz. s koncepti, ki smo jih razumeli in razložili preko kritičnega pogleda.

Za potrebe projekta smo dotrajanost stanovanjskega fonda definirali kot neprenovljene stanovanjske enote, ki zaradi svoje starosti in pomanjkanja prenov ne ustrezajo več bivanjskim standardom.

Fenomen, do katerega pride kadar je stanovanje obravnavano kot komoditeta, ki ponuja možnosti za investicijo in akumulacijo kapitala

Predstavlja transformacijo dobrine, v tem primeru stanovanja, v komoditeto (blago) oz. objekt z ekonomsko vrednostjo, ki ga je na trgu mogoče zamenjati za drugo vrednost (kapital). Komodifikacija vodi v nenehno višanje cen, kar ima za posledico nedostopnost lastništva domov in posledično neprimerne življenjske pogoje.

Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo. Suburbana področja imajo zelo nizke stopnje poselitve, medtem ko večstanovanjska gradnja omogoča višje stopnje zazidljivosti (Zavod za gozdove Slovenije, 2004).

V splošnem gledano je energetska revščina nezmožnost gospodinjstva, da si zagotavlja zadostno količino energije v svojem domu, ki bi mu omogočala ustrezno ogrevanje bivalnih prostorov (oziroma hlajenje v vročih dneh) in zadostno razsvetljavo, dostop do potrebnega nabora energetskih storitev ter zadostne količine energije za vsakodnevne potrebe (Innovation Direction in Energy Advising - IDEA, 2018).

V neoliberalnem kapitalističnem sistemu je koncentracija moči zelo velika (produkt industrializacije in globalizacije); globalno gledano je velika večina prehrambene industrije v lasti le nekaj korporacij. Proces koncentracije moči se rezultira v nižjih plačah kmetov in nižjih plačilih za neodvisne kmetijske proizvajalce. Manjši kmetje so v neenakopravnem položaju; nižje plače in večja odvisnost od kupcev, posledično bolj “industrializirana” in manj trajnostna proizvodnja. Produkcija hrane je v večini z netrajnostnimi načini kmetijske produkcije - posledično je celotna prehranska industrija (če vključimo vse dele, tudi transport, proizvodnjo gnojil itd.) “krivec” za globalno kar ⅓  vseh toplogrednih emisij.

Povpraševanje “prvega sveta” diktira proizvodnjo v državah “tretjega sveta”, potrebe bogatih držav se ne ozirajo na osnovne življenjske potrebe revnejših držav (Vivero-Pol, J.L., 2019).

Alternativne oblike stanovanjskih rešitev

Četrti sklop predstavlja enega izmed bolj praktičnih delov našega projekta in posredno oblikuje razumevanje določenih konceptov tudi preko izvedenih intervjujev z omenjenimi iniciativami. Dotika se torej ključnih inovacij na področju stanovanjskih rešitev, ki se pojavljajo v našem prostoru

O najemni stanovanjski zadrugi govorimo, ko se posamezniki združijo v zadrugo (pravna oseba sestavljena iz fizičnih oseb z namenom, da si zagotovijo stanovanje po dostopni ceni, ki je ugodnejša od tržne. Zadruga je lastnik nepremičnine. Zadružniki so najemniki ter solastniki zadruge (Zadrugator, 2017).

Za izgradnjo stanovanjske zadruge je zelo pogosto potrebno zadolževanje (kredit tako kot pri nakupu nepremičnine ali izgradnje hiše). Razlika med najemno in lastniško stanovanjsko zadrugo je, da ob odplačilu kredita prebivalci zadruge preidejo iz najemnikov v lastnike nepremičnin. Torej do odplačila (približno 20-50 let) so prebivalci najemniki. Po tem postanejo lastniki (zadruga se lahko uporablja za upravljanje stavbe ali se razpusti) (prav tam).

Neprofitna najemnina pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje in pripadajoče skupne dele ter zemljišče stanovanjske stavbe (Stanovanjski zakon - SZ-1, 2003, 118. člen).

Pasivna hiša je zgrajena tako, da dobro izkorišča sončno energijo, vse toplotne izgube pa so zelo zmanjšane. Tako dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Manjkajoče toplotne potrebe za ogrevanje stavbe pri tem ne smejo presegati 15 kWh/m2 bivalne površine letno (Pasivna hiša, 2020).

Za potrebe projekta smo leseno gradnjo definirali kot stavbe izgrajene s konstrukcijskimi rešitvami, ki so večinsko ali pretežno iz lesa.

Namesto nakupa zemljišča za gradnjo občina odda zemljišče v dolgotrajen najem (99 let npr.) za simbolično ceno (1 eur). S tem spodbuja neprofitne organizacije, ki omogočajo bivanje po dostopnih cenah (Stvarnopravni zakonik - SPZ, 2003)

Naravni material je v gradbeništvu definiran kot tisti, ki se lahko uporabi v bolj ali manj nepredelani obliki, kot je bil odzvet iz svojega naravnega okolja (Tomšič, 2009).

Načini trajnostne pridelave hrane

Pomemben del našega projekta je vključeval tudi pregled alternativnih načinov za trajnostno pridelavo hrane. V okviru tega smo identificirali ključne koncepte, ki so povezani z alternativnimi načini bivanja in predstavljajo bolj trajnostne oblike organiziranja pridelave hrane.

Odrast je družbeno-politični projekt, ki poziva k življenju v okviru okoljskih zmožnosti, kjer kopičenje materialnih dobrin ne bo več zavzemalo ključne vloge (Focus, b.d.).

Za potrebe projekta je termin obravnavan kot krovni koncept, ki zajema števila področja (transport, bivanje, prehranjevanje, energetika), kjer je mogoče zmanjšati potrošnjo in proizvodnjo ter se posluževati bolj trajnostnih virov in delitvenih shem.

Način gospodarstva, ki se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov.

Koncept je mogoče opredeliti kot vrsto ekonomije, ki temelji na načelu solidarnostne izmenjave, njen cilj pa je doseči dostojne življenjske pogoje za vse prebivalce sveta, kar de facto pomeni spremembo trenutnega družbenega in gospodarskega sistema (Sustainable and solidarity economy, b.d.)

Tovrsten koncept se v literaturi pojavlja tudi pod drugimi imeni kot so: delitvena ekonomija, peer-to-peer ekonomija, ekonomija souporabe ipd. Ekonomijo delitve je mogoče opredeliti kot dostop do različnih dobrin in storitev, ki jih posameznik potrebuje, brez, da bi si jih lastil (Orsi, 2012).

“Peasant to peasant” učenje je način kmetovanja oz. izobraževanja o kmetovanju, ki je značilen predvsem za Kubo in organizacijo/gibanje ANAP (glej akterji v tujini). Proizvodnja hrane je bolj skupnostna in zelo povezana/inkluzivna, posledično je bolj ponotranjeno razumevanje hrane kot “commons”, ki je tudi bolj primerna potrebam ljudi, njihovim kulturam in tudi planetarnim mejam. (Vivero-Pol, 2019).

pregled diskurzov in akterjev

Tip akterja: Civilnodružbena organizacija / stanovanjska zadruga 

Ukvarjajo se z ureditvijo pravne sheme za zagon stanovanjskega zadružništva pri nas in nato z gradnjo pilotnega projekta stanovanjske zadruge. 

Tip Inovacije: družbena in pravna

Tip akterja: Civilnodružbeno gibanje

Ukvarjajo se s problemom težke dostopnosti nastanitev za študente v Ljubljani ter ustvarjanjem javnih razprav ter pritiskov na odločevalce.

Tip Inovacije: družbena

Tip akterja: Civilnodružbena organizacija 

Ukvarjajo se z ozaveščanjem družbe glede podnebnih sprememb, kritiko netrajnostnih okoljskih politik in vršenjem pritiska na odločevalce.

Tip Inovacije: družbena in ekološka

Tip akterja: stanovanjska zadruga 

Ukvarjajo se z razvojem naselja z visokim ekološkim standardom v Črni vasi pri Ljubljani. 

Tip Inovacije: ekološka, tehnološka

Tip akterja: Civilnodružbena organizacija 

Prizadevajo si za širjenje prepoznavnosti in izobraževanje o permakulturi ter za povezovanje različnih trajnostnih iniciativ in projektov. 

Tip Inovacije: ekološka

Tip akterja: Civilnodružbena organizacija 

Razvoj mladinskega centra na prostem kot prostora za eksperimentiranje, vrtičkarstvo in organizacijo različnih tipov dogodkov v skupnem samoupravljanju. 

Tip inovacije: ekološka

Tip akterja: trgovina 

Ukvarjajo se z trgovino z ekološkimi živili in produkti ter z razvojem samooskrbne zadruge z ekološkimi živili.

Tip inovacije: ekološka

Tip akterja: državna organizacija

Ukvarjajo se s pridobitvijo in oddajanjem stanovanj za socialne upravičence v Sloveniji.

Tip inovacije: družbena

Tip akterja: občinska organizacija

Ukvarjajo se s pridobitvijo in oddajanjem stanovanj za socialne upravičence v Ljubljani.

Tip inovacije: družbena

Tip akterja: nevladna organizacija

Ukvarjajo se z politikami, ki se tičejo prostora s poudarkom na promociji in implimentaciji trajnostnih prostorskih praks.

Tip inovacije: družbena, tehnološka

Tip akterja: nevladna organizacija 

Ukvarjajo se s spodbujanjem sistemske ureditve stanovanjskega področja v Sloveniji, raziskovanjem obstoječega stanja in razvijanjem alternativ stanovanjske preskrbe.

Tip inovacije: družbena

Tip akterja: stanovanjska zadruga

So skupek več manjših stanovanjskih zadrug, ki so se povezale in skupaj postavile naselje z visokim standardom bivanja, ekološkim standardom in dostopnimi stanovanji. 

Tip inovacije: tehnološka

Tip akterja: podjetje / stanovanjska zadruga 

Podjetje, ki deluje izključno za pridobivanje stanovanj in njihovo oddajo po dostopni ceni. 

Tip inovacije: družbena

Tip akterja: civilnodružbeno gibanje

Gibanje, ki je znotraj svoje strukture vzpostavilo svoje gradbeno podjetje in zgradilo stanovanja svojim članom. Zgradili so in upravljajo tudi z zdravstvenim centrom in šolami. 

Tip inovacije: družbena

diskurzi v lokalnem okolju

Vmestitev posameznih akterjev v lokalnem okolju glede na diskurz

Tekom projekta smo identificirali ključne akterje, ki delujejo na stanovanjskem področju v Sloveniji. Njihove predstave oziroma izhodišča (bodisi so del stroke, politike ali javnosti) se razlikujejo, zato je za nadaljnjo delovanje potrebna analiza obstoječih diskurzov oziroma diskurzivne forme posameznih akterjev. Posvetili smo se opredelitvi diskurzov, tipologiji akterjev in razmerju le teh z javno sfero, tj. kaj posamezni akterji zagovarjajo oziroma ali sodelujejo v odločevalskih procesih in vstopajo v medijski prostor.

intervjuji

s stanovanjsko zadrugo Zadrugator, ekovasjo Ecodorp in stanovanjsko zadrugo Suligreen

Zadrugator: Rok Ramšak in Maša Hawlina, aktivista

Zadrugator je stanovanjska zadruga, ustanovljena za zagotavljanje cenovno dostopnega in kakovostnega bivanja v Ljubljani. Člani zadruge so se povezali z namenom, da zgradijo alternativno obliko bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema. Zadružništvo je oblika demokratičnega in skupnostnega upravljanja s stanovanji, ki gradi na moči združevanja dela in virov ter sledi načelom pravičnosti, participacije, solidarnosti in ekologije. Promovira obliko bivanja, za katero verjamemo, da mora v prihodnje postati ključen model stanovanjske preskrbe.

Ecodorp

Ecodorp Boekel je ekovas v gradnji v nizozemski provinci Brabant. Je del mreže VrijCoop, ki je nizozemska različica nemškega Mietshauser Syndikat, ki preko jemanja posojil in solidarnostnih shem z odkupi odstranjuje nepremičnine s trga ter jih spreminja v skupno lastnino.

Suligreen: Gojko Stanič, idejni vodja in ustanovitelj zadruge

Stanovanjska zadruga Suligreen je ustvarjena za razvoj trajnostnega prebivanja. V prvi fazi bo zgradila manjše stanovanjsko sosesko Rajski Dvori v Črni vasi v Ljubljani, ​ki bo namenjena tako družinam kot tudi za oskrbovana stanovanja ter gospodinjske skupnosti (sobivanje). Zadruga je začela pridobivati nove člane, ko je prejela gradbeno parcelo v Črni vasi in tako projektne pogoje, ki določajo in omogočajo gradnjo okoli 46 oskrbovanih stanovanj. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo zadruga s člani sklenila prodajno pogodbo za pridobitev rezervirane nepremičnine. Gradilo se bo stanovanja, ki jih bodo rezervirali člani, ki aktivno sodelujejo pri vodenju projekta.

POSVEt o trajnostnih stanovanjskih rešitvah za mlade

POROČILO POSVETA

Namen posveta je bilo združevanje pobud, ki se ukvarjajo s stanovanjsko in širšo bivanjsko problematiko iz socialne, okoljske in/ali mladinske perspektive, ter vzpostavitev dialoga z ozirom na skupno grajenje zemljevidov ovir in konceptov ter metod zagovorništva za rešitve, ki temeljijo na interdisciplinarnosti in skupnosti.