Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki mnoge naštete probleme naslavlja kot nevladna, ne-politična in nepridobitna okoljska organizacija, se pri svojem delovanju sooča s kar nekaj problemi. Društvo deluje na področju podnebnih sprememb. Pri svojih projektih in delu se osredotočajo na teme kot so podnebje, energija, mobilnost, globalna odgovornost in potrošnja ter odrast. V okviru teh tem organizirajo različne dogodke, izvajajo kampanje in praktično orientirane projekte, ozaveščajo javnost, spremljajo, analizirajo in se vključujejo v procese odločanja in oblikovanja politik, sodelujejo z različnimi deležniki in redno komunicirajo z mediji. Njihovo delo poteka tako na lokalni in nacionalni ravni, kot tudi na mednarodni ravni in ravni EU. Na podlagi intervjuja in pregleda literature smo definirali pet področij problemov s katerimi se sooča društvo: strokovnost, vizija, medijske strategije, področja vpliva in financiranje. Namen izhodišč za premislek je predvsem refleksija o delovanju organizacije, ki upamo, da bo društvu Focus pomagala pri izbranih vprašanjih in problematikah.

 

Eno izmed vprašanj, ki si ga zastavlja društvo Focus je kako se lahko profilira kot strokovna organizacija? Bolj kot to vprašanje se pri dokumentu nagibamo k ideji, da gre za vprašanje vizije in kam se bo Focus usmeril v prihodnosti. Pri tem vprašanju smo našli tri možnosti usmeritve društva Focus. Lahko se usmeri v razvoj strokovne organizacije, pri čemer predlagamo, da se kot organizacija zavzema za premik državne administracije k načelom vladovanja. Naslednja strategija skozi katero se lahko Focus profilira kot strokovna organizacija je večje povezovanje z institucijami znanja v smislu izvajanja delavnic in izobraževanj, sodelovanju oblikovanj tem seminarskih, diplomskih in magistrskih del ter nenazadnje skozi predmet trandisciplinarna študija primera. Tretja možnost, ki jo lahko ubere Focus je medijsko profiliranje kot strokovna organizacija.

 

Pri viziji smo se predvsem osredotočili na vprašanja, ki društvu Focus ponujajo refleksijo nad dosedanjim načinom delovanja in idejami, ki služijo kot možnosti za prihodnji razvoj. zavedamo se, da se je v trenutnih institucionalnih pogojih ter pogojih popularnega dojemanja nevladnega sektorja težko opredeljevati kot “politična” organizacija. Hkrati bi poudarili, da je delovanje društva vedno, bodisi posredno ali neposredno, politično. Na tem mestu  predlagamo, da se iz opisa društva odstrani samo-označitev nepolitične organizacije in, da se v viziji društva izpostavi tudi poslanstvo in vizija na področju oblik med-deležniškega sodelovanja.

 

Znotraj priprave medijskih strategij smo pripravili možne usmeritve in idejno zasnovo za možno prihodnje delovanje. Predlagamo, da se Focus ali samostojno ali skupaj v okviru celotnega okoljskega centra loti priprave dolgoročne in ciljno zastavljene medijske strategije. Medijska strategija se lahko razdeli na več sklopov (krizno komuniciranje, profiliranje organizacije, promocija dogodkov). Focus bi lahko za konkretne nasvete angažiral študente komunikacijskih smeri, ki opravljajo zaključne naloge. Prav tako bi bilo smiselno v organizacijo preko pripravništev, projektnega sodelovanja, v sklopu mrež ali kako drugače pridobiti posameznika/co, ki je seznanjen s tem področjem in bi pomagal društvu Focus pri postavitvi podrobnejše strategije in kontingenčnih načrtov.

 

Institucionalni okvir financiranja ne temelji na zagotovljenih sredstvih ampak pomeni odvisnost od razpisov. Tako so letni in četrtletni načrti v društvu postavljeni dokaj rigidno, in tako ni prostora za, denimo, aktivistične dejavnosti, poglobljene analize in odzive na aktualne teme in dogodke, ter razmeroma neodvisne dolgoročno zastavljenje projektov. Posledica obstoječega načina financiranja projektov je tudi nekolikšna tematska razkropljenost oziroma parceliranost projektov, za katerimi ni neke očitne dolgoročne, celostne vizije in strategije. Možnost, da se nekaj časa nameni raziskovanju neortodoksnih oblik financiranja za različne projekte in aktivnosti (vključno s “crowdfunding” platformami).

 

Okoljske nevladne organizacije (NVO) v Sloveniji se v zadnjih letih soočajo z različnimi izzivi, še posebno na ravni negativnih javnih percepcij, proti-NVO medijskih strategij in oblik financiranja. Ena izmed večjih težav, ki ovira razvoj in delovanje nevladnega sektorja je, da se le-tega v javnosti ne vidi kot nekaj kar ima lahko dodano vrednost v družbi. V različnih primerih se ga vidi kot sklop organizacij, ki se vključuje v komunikacijski proces z namenom, da blokira odločitve različnih akterjev. Takšen prevladujoč način razumevanja okoljskih akterjev in okoljskih problemov v Sloveniji nevladnemu sektorju otežuje delo, morda predvsem na kritičnem področju soustvarjanja progresivnih politik in sodelovalnih struktur za okoljsko in družbeno odgovorne institucije.